Schnabl Bojan Ilija

Rojen leta 1965 na Dunaju, sin Koroških Slovencev, sem odraščal ključna emocionalna in identiteto-tvorna  leta pri starih starših v Svinči vasi v občini Šenttomaž oz. Štalenska Gora na Celovškem polju na gosposki domačiji dognano koseškega izvora, pri Tomanu.

Šolal sem se v večkulturnem izobraževalnem okolju francoske šole na Dunaju, v Lycée français de Vienne, kjer sem zaključil dvojni kurikul s francosko ter z dodatno avstrijsko maturo (posledično sem imel pouk dveh literarnih zgodovin, dveh zgodovinopisji, dveh geografij itd.). Študiral sem na univerzah na Dunaju, v Parizu (Paris II – ASSAS, Paris IV – ESIT), v Celovcu in v Mariboru.

Pridobil sem tri polne znanstvene stopnje: 1.) Magister filozofije iz tolmačenja (francoščina, španščina, terminologija svetovne dediščine UNESCO), 2.) magisterij iz javnega upravljanja (strateško upravljanje v občinah Bosne in Hercegovine) in 3.) doktorat iz sodobne zgodovine (ustavna zgodovina Koroške) ter dodatno 4.) prvo stopnjo iz prava.

Sem avtor številnih samostojnih literarnih del v slovenščini (kratke zgodbe), kjer je celovško polje osrednji literarni lik in siže, v nemščini (kratke zgodbe) in v francoščini (pesmi). Avtor sem številnih poljudno-znanstvenih del v tradiciji koroškega bukovništva.

Kot samouk v pisni in literarni slovenščini sem si zadal misijo, da kot bukovnik vzdigujem svojo domačo pokrajino kot literarni siže ter da vrnem domačinom zgodovinsko samopodobo in zgodovino samo. Zato pišem in objavljam v domačih revijah kot so Pratika, Mohorjev koledar, Koroški koledar in Rastje domače črtice in literarne spomenike domačinom (https://bojanschnabl.net/home/literarni-spomeniki/).

Prvo slovensko zbirko s Celovškega polja, »Magnolija in tulipani« (Drava 2014) sem predstavil v Celovcu, na Radišah in v Mariboru, drugo, »Poljanski camino« (Mohorjeva 2018) oz. »Das Klagenfurter Feld« (Mohorjeva 2022) pa v Celovcu, Žrelcu in v Otmanjah. V Ljubljani nezaželeno, bi lahko strnili življenjsko znanstveno-literarno izkušnjo. Zato se so-avtor lokalne kulturne zgodovine Štalenske Gore s prispevkom o domačem prosvetnem društvu Edinost.

Kot izraz upora proti vojni v Ukrajini sem izdal večjezično zbirk pesmi proti vojni (»Terre, territoire«, https://www.amazon.de/Terre-territoire-Po%C3%A8mes-contre-guerre) , ki sem jih napisal v letih delovanja v okviru mednarodne diplomatske službe v Misiji OVSE v Bosni in Hercegovini, kjer sem dobil leta 2007 štiri prestižna priznanja občin povsem različnih etno-političnih usmeritev.

Dobitnik sem nagrade poletnega literarnega natečaja Nedelje v letih , 2021, 2022 in 2025. Leta 2007 sem dobil priznanja in nagrade štirih bosansko-hercegovskih občin za pospeševanje demokratizacije v okviru mednarodne diplomatske službe Misije OSVE v Bosni in Hercegovini.

Kot magnum opus sem soizdajatelj ter zlasti prvo-imenovani znanstveni urednik medkulturne in transdisciplinarne »Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine Koroške«. Zlasti sem na osnovi svoje transkulturne izobrazbe ter več-disciplinarnih študijev avtor njene nove transdisciplinarne in multidisciplinarne zasnove, kje sem dodal številna nova znanstvena področja ter inovativno obdelal obstoječa področja (osnovno je bila osredotočena zgolj na jezik in literaturo, kar je privedlo to številnih znanstvenih banalnosti in etnocentrističnih nesmiselnosti obeh znanosti, tako nemško-koroške kot slovenske, ki so bila posledično izbrisana) ter sem avtor približno tretjine celotnega besedila, zlasti vseh ključnih besedil.

10 let po izidu obeh ključnih del za koroško-slovensko in za slovensko ter v določeni meri za avstrijsko-koroško znanost, tako enciklopedije kot disertacije, ugotavljam, da sta znanstvena okoliša, slovensko-slovenski prav tako kot koroško-slovenski, domala povsem – krčevito – zamolčala vsa ključna dognanja in zlasti nista vodila nikakršnega znanstvenega dialoga z avtorjem, ni bil objavljen noben »peer revue«, nista prikazala nikakršen interes institucionaliziranega sodelovanja in vključevanja v relevantne strukture, nista izrekla nikakršnega znanstvenega ali družbenega priznanja. Da takšno ravnanje ni v skladu z zahodno znanstveno civilizacijo, ki sloni na Platonovem načelu dialoga, kot temeljne metode spoznanja, je samoumevno. V kolikor je takšno ravnanje atraktivno in koliko ima prihodnost za celotno skupnost, se vsaka in vsak med odgovornimi lahko sam vpraša. Lahko pa prebere gesli »Geschichtsschreibung und kognitive Dissonanz« ter »Entethnisierung« v omenjeni Enciklopediji..

Imam okoli 940 bibliografskih vpisov (lastna dela in prevodi), vključno s približno 270 blogovskimi prispevki na www.smartertogether.at in končnim poročilom.

Sem tudi avtor in so-avtor številnih gesel na Wikipediji, kjer sem Koroškim Slovencem in Korošcem vrnil zgodovinski obraz in identiteto v slovenski in v nemški verziji – enako kot z Enciklopedijo, z disertacijo in s svojimi literarnimi deli.

Govorim in delam v sedmih jezikih: nemščini, angleščini, slovenščini, francoščini, srbohrvaščini (BHS), španščini in italijanščini.

Kot izraz upora proti zamolčanju vzdržujem lastno domačo stran https://bojanschnabl.net/.
Interakcije, Bruselj 1999: https://bojanschnabl.net/home/interactions-bruxelles-1999/
Bibliografija https://www.amazon.de/dp/B09XSS9D25 (ažurirana vsaj enkrat na leto).

Napisal: Mag. dr. Bojan-Ilija Schnabl, MAS
Foto: Vincenc Gotthardt