Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) je osrednja interesna ustanova, ki združuje slovenske literarne ustvarjalce v Avstriji. Z namenom krepitve kulturne identitete si prizadeva ohranjati in razvijati slovensko literaturo v Avstriji, še zlasti na avstrijskem Koroškem.
DSPA izdaja literarno revijo Rastje, ki vsem ustvarjalcem, tako uveljavljenim avtorjem kot tudi mladim, ki se prvič predstavljajo javnosti, omogoča objavo novih del. Rastje bralkam in bralcem ponuja vpogled v raznoliko literarno ustvarjanje koroških Slovencev.
Poleg organizacije literarnih branj za članice in člane društva so pisateljska srečanja na Obirskem, ki jih od leta 2009 ponovno redno organizirajo, postala pomemben vrhunec letnega društvenega delovanja. Srečanja niso le priložnosti za druženje, so tudi prostor za strokovne pogovore, ki prispevajo k informiranju, spodbujanju ter razvoju kakovostnega slovenskega literarnega ustvarjanja.
Prav temu je z rabo sodobnih komunikacijskih medijev namenjena tudi spletna stran DSPA. V ta namen smo tesno povezani s spletno stranjo www.slolit.at, ki ponuja vse aktualne informacije o literarnem ustvarjanju koroških Slovencev. Na njej lahko članice in člani poiščejo pomembne termine, razpise nagrad in literarnih pobud ter kontakte založb in partnerskih ustanov. Vsi, ki jih zanima slovensko literarno ustvarjanje v Avstriji, tako lahko pridobijo ključne informacije o avtorjih in novih publikacijah ter vzpostavijo neposreden stik in sodelovanje med organizatorji literarnih in kulturnih prireditev ter ustvarjalci.
Ker sta pomembni nalogi društva tudi spodbujanje mladih talentov in iskanje novih pisateljskih imen, DSPA aktivno sodeluje pri literarnem natečaju Volbankove ustanove »Pisana promlad – na dan z besedilom« in z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev ter vsemi slovenskimi mediji na Koroškem.
Pisateljska srečanja na Obirskem
Pobudnika srečanja pisateljev etničnih skupin sta bila Valentin Polanšek in Andrej Kokot, izvajalci pa Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Slovenski center PEN iz Ljubljane, PEN Club Kärnten in Slovensko prosvetno društvo »Obir« z Obirskega. Vsa srečanja do leta 1983 in od leta 2009 do danes so pripravili v gostilni »Pri Kovaču« na Obirskem.
Na prvem srečanju leta 1979 se je zbralo 16 pisateljev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in Švice. Na njem so razpravljali o posebnem položaju etničnih skupin, in sicer tako v odnosu do »matičnega« kot do večinskega naroda. Do leta 1983 so bila vsakoletna srečanja posvečena prikazu literature evropskih etničnih skupin, med drugimi sta bili v ospredju literatura Slovencev zunaj nekdanje Jugoslavije in literatura nekaterih etničnih skupin iz sosednjih držav (Lužiški Srbi, Furlani, Retoromani …). Od leta 1984 do začetka devetdesetih let so občasna pisateljska srečanja potekala v Celovcu.
Po večletnem premoru je Anita Hudl, takratna predsednica DSPA, leta 2009 oživila pisateljska srečanja na Obirskem; po letu 2009 vsakoletna pisateljska srečanja med septembrom in decembrom ponovno potekajo na Obirskem.
Med pisateljska srečanja na Obirskem lahko umestimo tudi simpozij ob 80-letnici rojstva Valentina Polanška 15. novembra 2008. Pod geslom »Pesem živi, vest prebudi naših ljudi« so o Valentinu Polanšku spregovorili dr. Gustav Brumnik (Učitelj in kulturnik Valentin Polanšek), Tomaž Ogris (Vsestranski opus Polanškovega kulturnega ustvarjanja), David Bandelj (Polanškova literarna podoba), Andrej Kokot (Polanškove grape in sonce), Emil Cesar (Uporništvo v Polanškovi literaturi), Peter Paul Wipplinger in lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch (Spomini na Polanška) in Matija Gobec (Polanškov skladateljski opus).
Teme in referenti pisateljskih srečanj
26. september 2009:
Osrednja tema pisateljskega srečanja na Obirskem po večletnem premoru: »Kako močno je koroška manjšinska literatura prisotna v celotnem slovenskem prostoru«.
Referenti: Tomaž Ogris, Irena Destovnik in Reginald Vospernik.
Literarni večer.
25. september 2010
Osrednja tema srečanja: »Življenje in delo Prežihovega Voranca«.
Referentki: Dr. Katja Sturm-Schnabl in dr. Silvija Borovnik.
Vojko Močnik: »Namen in delo Prežihove ustanove«.
Literarni večer z mladimi besednimi ustvarjalkami: Vereno Gotthard, Kvino Hutterer in Nino Zdovc.
24. september 2011
Ivana Kampuš: »Moji literarni začetki«.
Jerneja Jezernik: »Literarna vigred na Koroškem«.
Martin Kuchling: »Volbankova ustanova in njen projekt ›Promlad‹«.
Marta Polanšek: »Moj oče – Valentin Polanšek – pesnik in pisatelj izpod Obirja«.
Literarno-glasbeni večer mladih besednih ustvarjalcev.
29. september 2012
Ivana Kampuš: »Predstavitev revije Otočje s pogledom na literarno ustvarjanje manjšin in Slovencev po svetu«.
Luigia Negro: Predstavitev kulturnega društva »Razajanski dum« iz Rezije.
Martin Kuchling: »Pogledi na slovensko mlajšo literaturo«.
Amina Majetić: »Popki literature« in predstavitev zbirke »Vse ali nič«.
Literarni večer s pesnicami Marino Cernetig iz Benečije, Amino Majetić in Vereno Gotthard iz Koroške ter pisateljico Silvano Paletti iz Rezije.
5. oktober 2013
Osrednja tema srečanja: »Literat sreča založnika«.
Referenti: Mitja Čander, urednik Študentske založbe iz Ljubljane; Petra Vidali in Orlando Uršič, urednika založbe Litera iz Maribora, in Thomas Schuster, večjezični založnik.
Razprava z uredniki koroških založb Drava, Fran, Mohorjeva in Wieser.
Literarni večer.
27. september 2014
Osrednja tema srečanja: »Literatura in lektura«.
Referenti: Barbara Simoniti, pisateljica in prevajalka; Martina Kafol, glavna urednica založbe Tržaški tisk, in Sonja Wakounig, lektorica.
»Ura za literaturo in kulturo ob 75-letnici Gustava Januša«.
Iz svojih del so brali Gustav Januš, Aljaž Pestotnik in Dominik Srienc.
26. september 2015
Osrednja tema srečanja je bila namenjena spominu na prvega predsednika DSPA, Valentina Polanška, in to z referati in spomini ter kulturnim sporedom ob uradnem odkritju spominskega obeležja ob Slovenski pisateljski poti na ljudski šoli na Obirskem.
O pomenu pisatelja, kulturnika in šolnika Valentina Polanška sta spregovorila dr. Matjaž Kmecl in Tone Partljič.
Razprava: »Slovenska literarna dediščina – prezrti biser turizma?« in »Slovenska pisateljska pot – so lahko literarne pokrajine privlačne?«.
Javna prireditev: »Ena ura za literaturo in kulturo« v čast Valentinu Polanšku: Recitali, spomini na očeta; Predstavitev projekta Slovenska pisateljska pot; Uradno odprtje točke pisatelja Valentina Polanška na Slovenski pisateljski poti.
Glasbeni nastop: Kvintet bratov Smrtnik, Obirčanke in Moški pevski zbor »Valentin Polanšek«.
24. september 2016
Osrednja tema srečanja je bila namenjena spominu na pisatelja Andreja Kokota ob 80-letnici rojstva: »Pisatelj in kulturnik Andrej Kokot«.
Referenti: Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj in publicist; Andrej Leben, literarni zgodovinar; Marko Kravos, pisatelj, in Miha Vrbinc, slavist.
»Ena ura za literaturo in kulturo« v spomin na Fabjana Hafnerja.
Recital: Miro Müller.
Glasbeni nastop: Trio Sonus.
30. september 2017
Osrednja tema srečanja so bili življenjski jubileji treh uspešnih koroških literarnih ustvarjalcev: Florjana Lipuša in Reginalda Vospenika ob njunih osemdesetletnicah in Janija Oswalda ob njegovi šestdesetletnici.
Mojster besedne igre: Jani Oswald.
Svojevrsten kronist: Reginald Vospernik.
Ena zgodba in nebroj izjemnih odtenkov: Florjan Lipuš.
Referenti: Luise Maria Ruhdorfer, pisateljica in slovenistka; Denis Poniž, literarni zgodovinar, in Vinko Ošlak, pisatelj.
Literarno branje: »Ena ura za literaturo in kulturo«: Pericarežeracirep & Varljiva bližina & Gramoz.
6. oktober 2018
Osrednja tema srečanja so bile koroškoslovenske literarne ustvarjalke: Karla Haderlap, Rezka Kanzian in Lenčka Kupper.
O ženskih likih v slovenski literaturi in slovenskih avtoricah na Koroškem so spregovorili: Amina Majetić, pisateljica, DSPA; Sabina Buchwald, podpredsednica DSPA; Ifigenija Simonovič, predsednica Slovenskega PEN-a, in Miha Vrbinc, DSPA.
»Ena ura za literaturo in kulturo«: Prerez ženskega literarnega ustvarjanja na Koroškem.
Literarno branje: Verena Gotthard, Karla Haderlap, Rezka Kanzian, Lenčka Kupper in Nina Zdovc.
5. oktober 2019
Osrednja tema srečanja: »Narečja v slovenski literaturi«.
Martina Piko-Rustia je v uvodnem predavanju predstavila pisno rabo narečja v najširšem pomenu. Koroška bukovniška tradicija samoukov, ki so prepisovali, prevajali in oblikovali slovstvena dela, temelji na takratnih (nad)narečnih krajevnih različicah koroških narečij v procesu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Prav tako pomembna je tradicija do danes v originalih ohranjenih slovenskih rokopisnih pesmaricah. Narečje je pomembno tudi v pripovedništvu in današnjih lokalnih ljudskih pesmih, ki so del koroških šeg in navad (npr. koledovanj, ziljskega štehvanja ipd.). Narečna literatura v ožjem pomenu obsega narečno leposlovje, ki se je na Koroškem razvilo predvsem v drugi polovici 20. stoletja.
Referenti: Sabina Buchwald, Reginald Vospernik in Miha Vrbinc, pesnica Mili Hrobath ter narečni ustvarjalci Maria Bartoloth, Tomaž Ogris, Alex Schuster in Stanko Wakounig.
2020
Odpoved zaradi covida-19.
2. oktober 2021
Osrednja tema srečanja ob 100-letnici koroškega plebiscita so bila pričevanja rojakov s koroškimi koreninami, katerih predniki so leta 1920 morali zapustiti Koroško.
Pod geslom »Korošci zunaj Koroške« so o svojem odnosu do domovine prednikov spregovorili Lidija Golc, pedagoginja in pisateljica; dr. Danijel Grafenauer, profesor zgodovine in geografije, znanstveni raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in aktualni predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru, ter dr. Božo Grefenauer, nekdanji predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru in nekdanji profesor na pravni fakulteti v Mariboru.
»Ura za literaturo in kulturo«: Predstavitev prve skupne dvojezične publikacije obeh koroških pisateljskih združenj – »Unser Kärnten – Literarischer Versuch einer Aufarbeitung / Naša Koroška – Poskus literarne obdelave«; v projektih CarinthiJa 2020 je sodelovalo 40 avtoric in avtorjev.
3. december 2022
Osrednja tema srečanja: »Pomen slovenske gledališke dejavnosti in literature za slovenski jezik in mlade na Koroškem«.
Referenti: Dr. Andrej Leben, univ. prof., prevajalec in strokovnjak za gledališko dejavnost; Martin Kuchling, pisatelj, in Aljaž Pestotnik, pisatelj.
Lara Vouk: Uprizoritev odlomka Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana.
7. oktober 2023:
Osrednja tema srečanja: »Popotovanje po domišljijskih poteh pravljic in njihova vloga v svetu literature«.
Referenti: Peter Svetina, pisatelj, pesnik, prevajalec in univerzitetni profesor: »Kako približati pravljico«: Otroški svet na univerzi; Marjan Pungartnik, pisatelj, urednik, učitelj kreativnega pisanja in organizator literarnih prireditev: »Pravljice in literarne prireditve: Posebnosti in izzivi«; Bernarda Volavšek Kurasch, avtorica, novinarka, profesorica, lektorica in soustvarjalka projekta »Beri z Mišo«: Predstavitev bralnega projekta »Beri z Mišo«.
Pravljično urico »Pravljica malo drugače« je pripravila Dragana Laketić, pisateljica in vodja Slovenske študijske knjižnice v Celovcu.
5. oktober 2024
Osrednja tema srečanja z naslovom »Po sledovih Valentina Polanška« je bila posvečena 50-letnici ustanovitve DSPA in spominu na Valentina Polanška, enega od njegovih ustanoviteljev in prvega predsednika.
Uvod v srečanje – pohod po korških grapah – je pripravil Franc Jožef Smrtnik.
Referenti: Lidija Golc: »Utrip DSPA skozi leta«; Gustav Brumnik: »O pedagoškem in literarnem ustvarjanju Valentina Polanška«, in Marta Polanšek: »O poeziji Valentina Polanška« (z recitalom).
Metka Wakounig: »Zgodovinsko in literarno delo Bratovska jesen«.
Spomini domačih pričevalcev.
Glasbeni nastop: Moški pevski zbor »Valentin Polanšek«: »Začelo se je na Obirskem, s skladbami Valentina Polanška« (izbor pesmi).
4. oktober 2025
Osrednja tema srečanja: »Zvočnost jezika: Glasba in literatura«.
Referenti: Danilo Katz: »Od besed k melodiji: Umetniški izzivi v ustvarjalnem dialogu«; Jani Kovačič: »Kantavtorski odmevi: Ulice, otroci in note«; Nikolaj Efendi: »Zvočnost in kompozicija: Sodobna gledališka perspektiva«; in Lidija Golc: »Zgodovinski razvoj DSPA in njegov kulturni pomen«.
Glasbeni nastop: Praprotnice, ženski vokalni trio s harmonikarjem.
Slovenska pisateljska pot
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) je v čast Valentinu Polanšku leta 2015 postavilo prvo (spominsko) obeležje na zidu nekdanje ljudske šole na Obirskem ob Slovenski pisateljski poti. To pot, ki poteka po vsem slovenskem kulturnem prostoru in povezuje rojstne kraje pisateljev, je v spomin na pokojne ustvarjalce spodbudilo Društvo slovenskih pisateljev v Sloveniji.
DSPA je spominska obeležja za Andreja Šusterja Drabosnjaka in Andreja Kokota leta 2017 postavilo na Kostanjah, za Milko Hartman leta 2020 pred kulturnim domom v Pliberku, leta 2021 pa za Janka Messnerja v Dobu pri Pliberku.
Slovenski kulturni praznik
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji vsako leto skupaj s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo sodeluje pri pripravah in izvedbi osrednje slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku.
Druge dejavnosti
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji organizira literarne večere, predstavitve knjig in sodeluje pri pomembnih literarnih dogodkih. Sodeluje z Društvom slovenskih pisateljev in slovenskim združenjem PEN v Republiki Sloveniji, pisateljskimi ustanovami v Avstriji, obema slovenskima knjigarnama v Celovcu, mrežo slovenskih kulturnih in prosvetnih društev na Koroškem, obema kulturnima organizacijama koroških Slovencev, Krščansko in Slovensko prosvetno zvezo, ter Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Društvo s svojo kritično in ustvarjalno vlogo prispeva k pomembnim vzgojnim, solidarnostnim in humanitarnim potrebam v koroški družbi in slovenskem kulturnem prostoru. Med pomembne dogodke spada še dobrodelni koncert »Ko se srečata dve kulturi«, ki je bil 4. decembra 2024 v dvorani škofijske hiše (Festsaal im Diözesanhaus) v Celovcu namenjen prizadetim v poplavah v Bosni, in prireditev s preverjanjem znanja (»Pub kviz«) »Ko se srečata literatura in kulinarika« 6. novembra 2025 v prostorih »Centrisa« v Šentjanžu v Rožu.